Podpisani pod spodnje pismo »Foruma za demokracijo« ugotavljamo, da se žalostno uresničujejo naše napovedi o vladajoči koaliciji, ki bo državo popeljala proti avtoritarnemu sistemu trde roke: ta se že spogleduje z madžarskim zgledom, simpatizira s priključitvijo višegrajski skupini, grobo napada medije in novinarje, zdaj pa si podreja tudi osrednje nadzorne institucije.
Izhajajoči iz ugotovitev v akademskem pismu 150 podpisnic in podpisnikov, objavljenem pod naslovom »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!« (17. 2. 2020) in ki ga je kasneje sopodpisalo še 4000 državljank in državljanov, lahko po manj kot dveh mesecih od nastopa Janševe vlade ugotovimo, da se žal nismo motili: ob svojem boju proti epidemiji je koalicija začela resno načenjati demokratični sistem s številnimi kadrovskimi menjavami v sferi nadzornih ustanov, krovnih organov za varovanje zdravja, policije, obveščevalno-varnostne agencije, vojske in medijev.
Po razkritju sumljivih praks pri nabavi zaščitne medicinske opreme v oddaji Tarča na TV Slovenija smo pričakovali, da se bodo s preiskavo ukvarjali organi pregona in politična opozicija, ne le množični mediji. Sedaj je »neodvisno« parlamentarno preiskavo sprožila kar vlada sama, s čimer je prehitela opozicijo in napovedala, da bo preiskovala kar samo sebe! Ne verjamemo, da smo priča naključnemu ali nerodnemu dejanju, kajti istočasno je, verjetno nezakonito, vlada zamenjala direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada – in to po tistem, ko ta že intenzivno preiskuje omenjene sporne nabave medicinske opreme.
Pred dnevi je na mestu direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja že na podoben način nastavila svojega človeka. Vsi trije istočasni primeri (parlamentarna preiskava, Nacionalni preiskovalni urad in Urad za preprečevanje pranja denarja) kažejo na jasno izraženo prizadevanje, da vladajoča koalicija ne dovoli nadzora nad samo seboj in svojimi izpeljanimi posli, kar bi moral biti prvi higienični pogoj za normalno, nekoruptivno delovanje oblasti. S tem tudi priznava, da se požvižga na nadzor nad porabo denarja iz proračuna ali pravilno implementacijo zakonodaje, kar posredno kaže na to, da zanika možnost nadzorstva nad politiko vlade in je pripravljena opustiti funkcijo strokovnega in civilnega nadzora, končno pa ji ni mar niti za zaupanje ljudstva.